Flosarski bal

Bogata naravna krajina in reka sta prebivalstvu omogočila bogat razvoj lesne panoge, ki je najbolj zacvetela v obdobju med obema vojnama. Les se je v hribovitih predelih posekal in spravil v dolino (po rižah, manjših potokih…). Od tu so ga plavili do žag, razžaganega pa zbili v flos (splav). Splavarilo se je največ v pomladanskih mesecih, ko je bila Savinja primerno visoka. Iz Ljubnega je proti Celju na rajžo krenilo po več flosov (približno 12 - 20), v Celju pa so posamezne »samce« združevali po dva in dva. Na Roglici (Zagreb) so zvezali vse flose ene rajže v »mitrovški« flos, na katerem so si postavili kolibe, kurišče… Splavarilo se je do današnje Srbije, najdlje celo do zahodno romunskega mesta Calafat. Na flosih so za prodajo prevažali tudi apno in lončene (kokarske) izdelke. Na cilju so flos razvezali, deske očistili in jih prodali. Nekateri lesni trgovci so imeli v krajih današnje Srbije tudi že svoje lesne trgovine.

Splavaril je lahko vsak, nevarna vožnja po reki pa je zahtevala uvedbo hierarhije, ki se odraža v flosarskih nazivih: prednek, zadnek, krmaniž. Vsak »frišen« flosar je bil krščen (najpogosteje na Roglici), potek krsta pa je vsako leto prikazan na Flosarskem balu.

Prva prireditev (1961) je nastala na pobudo takratnega predsednika turističnega društva Ljubno ob Savinji, g. Jožeta Mermala. Od 1961. leta naprej na Ljubnem ob Savinji vsako leto organiziramo in praznujemo Flosarski bal ter ga poskušamo narediti zanimivega tako domačim kot tujim obiskovalcem. Letošnja jubilejna 50. prireditev bo potekala v času od 23. julija do 1. avgusta.