Ljubno ob Savinji

LEGA

Naselje Ljubno ob Savinji leži na robu alpskega predgorja, na nadmorski višini 433 m, na prodno konglomeratnih terasah ob sotočju reke Savinje in potoka Ljubnica. Struga reke Savinje prav ob naselju prehaja iz soteske v širšo dolino. Sklenjeno središčno gručasto naselje se je razvilo kot dolinsko središče hribovitega zaledja, kjer sta v ospredju govedoreja in gospodarjenje z gozdom. Kraj se omenja kot zibelka splavarstva in je začetek splavarske poti v Savinjskih Alpah. Na splavarstvo spominja vsakoletna tradicionalna turistična prireditev Flosarski bal, kar naselje tudi uvršča med vodilne turistične kraje v dolini.

ZGODOVINSKI ORIS

Naselje se prvič omenja leta 1247, v 15. stoletju pa se omenja kot zemljiško-gospodarstveni trg za gornjegrajske podložnike. Pri podelitvi trških pravic je šlo predvsem za dvoje, gospodarsko plat in za politično prednost, ki jo prinaša trška samouprava. Trgi so tako dobili magistrat, ki je predstavljal neke vrste uradno središče. Prostorsko se je naselje oblikovalo okoli dveh trgov. Okoli prvega, z župnijsko cerkvijo sv. Elizabete in prangerjem ter celjskim mernikom, in okoli drugega, ob cesti v Rastke. Ob tem se je izoblikovala tudi ekonomsko socialna struktura naselja, značilna za Ljubno, in sicer na gosposki del (tržani) in obrtni del (kočarji). Slednje so predstavljali predvsem splavarji in rokodelci.
Leta 1459 je od opata g. Pinterja naselje dobilo odločbo, s katero je postalo poleg Gornjega grada edino tržišče za njegove podložnike. Leta 1470 se je utrdil pravni in gospodarski položaj Ljubnega kot važnega prometnega vozlišča Gornje Savinjske doline. Trg je imel običajne pravice in privilegije, tedenski tržni dan ob nedeljah in dva letna proščenjska sejma. Te pravice je trg ohranil do njegove samoupravne reorganizacije leta 1792. oziroma do leta 1849.

Leta 1426 je bilo v njem 44 domov, leta 1754 81, leta 1820 92 in 411 prebivalcev, leta 1869 98 s 662 prebivalci in leta 1910 125 s 734 prebivalci. Leta 1600 je bilo med tržani 13 posestnikov, ki so se ukvarjali z obrtjo in trgovino, 15 z zemljo in 30 kočarjev.

V zgodnjem novem veku je postalo Ljubno močno središče trgovine z lesom (okoli leta 1600 je bilo v Ljubnem 9 žag in 3 strojarne), ki je med obema vojnama še močno cvetelo. V tem času je tudi naraslo število prebivalcev. V kraju je bilo 30 žag in kar 20 gostiln. Po II. Svetovni vojni pa so splavarstvo vse bolj opuščali. Les so začeli prevažati po cesti ali železnici.

PRIREDITVE:

FLOSARSKI BAL
JOŽEFOV SEJEM
CVETNA NEDELJA (LJUBENSKE POTICE)

ZANIMIVE ŠPORTNE PRIREDITVE:

CELINSKI POKAL (ŽENSKE) V SMUČARSKIH SKOKIH NA 95. M SKAKALNICI

I.
Dost´ ljudi me je spraš´valo,
se za Ljubno zanimálo.
Jaz pa rekel sem tako,
da prijazen trg je to.

II.
Prva hiša Ledenica,
tam na Savni platanica.
Pa poglejmo še na Prod,
flos je zvezan, zbit je hlod.

III.
Od Solarja do Rezarja
se potroši dost´ denarja,
če pa d´narja v žepu ni,
tam na Forštu vse leži.

IV.
Od Češpovca pa do Trbiža,
tam so same mile viže,
tam so sami zunajšnji,
ki jim prav´mo Rorovci.

V.
Fajmoštra smo tud´izbrali,
da bi farof gor držal.
Pa, oj križ je s t´mi ljudmi,
ki so sami kimovci.

VI.
Pa poglejmo še v Juvanje,
tam se volijo županje.
Jerman tam za miz´ sedi,
pa Miklavž se ga drži.